Žitnica civilizacije

Žita so tesno povezana z nastankom naše civilizacije.   Nil, Eufrat in Tigris, Jangcekjang (ali kako se že korektno črkuje tista kitajska reka).

Nič čudnega, saj so žita praktično popolna živila.  Ste vedeli, da odrasel človek ne potrebuje niti grama beljakovin na kilogram telesne teže, medtem ko jih je v kilogramu žita vsaj 100 g (od nekje 10% naprej).  Medtem, ko so žita predvsem bogata s škrobom, imajo tudi nekaj maščob.  Največ oves.  A itak ne le športniki pač pa vsi potrebujemo ravno največ sestavljenih hidratov.

Po tej logiki bi lahko rekli, da je Slovenija necivilizirana in neperspektivna dežela, saj razen Prekmurja nima optimalnih pogojev za rast žit.  A ni tako.  Vsi vemo, da kljub njihovi nesporni dominantnosti ne moremo sestaviti zdravega jedilnika samo iz žit.  Zraven potrebujemo vsaj še veliko zelenjave.  In tudi nekaj sadja.

O Štajerski s ponosom govorimo pri vinih, a so ta bolj ali manj zanič.  No zanič v primerjavi z grozdjem, iz katerega ga delajo.  Naši kraji z malimi kmetijicami niso optimalni za pridobivanje močnih, kvalitetnih in zdravih rdečih vin pač pa ravno za delovno intenzivno gojenje zelenjave. Sedaj jo baje 70% uvažamo, čeprav bi se lahko glede na naravne danosti komot oskrbovali sami. A Slovenke in Slovenci raje za 400 oziroma 600 evrov delajo v Muri in Gorenju, kot bi doma pridelovali zelenjavo.

Ne, ne, niso krivi posamezniki. Nekaj bi bilo treba ukreniti sistemsko. Zagotoviti tem ljudem stabilno tržišče, preden jih povabimo k samozaposlitvi.

Zaenkrat je veliko narejeno le na ekološkem pridobivanju mesa. Eko-subvencije za ekstenzivno in ne intenzivno pašo po dandanes zanemarjenih pašnikih so se izkazale za dovolj stimulativne. Ja, pridelava mesa je največji onesnaževalec okolja in sprostitelj toplogrednih plinov (večji od vsega prometa), a vseeno podpiram te vseevropske ukrepe in si jih želim še več. Bolje na ta način pridobivati malo ali hranjivo količino mleka in mesa pri nas v gorah, kot ga pridobivati v klasični in toliko bolj onesnažujoči masovni reji. Ali celo zanj izsekavati tropske gozdove!

Vseeno bomo o resnem napredku lahko govorili šele, ko se Slovenija približa samooskrbi z zelenjavo. Uvožena zelenjava je neprimerno slabše kakovosti od domače. Pa nisem tako velik lokalpatriot. Le znano je, da zelenjava mora biti sveža, da ohrani vse vitamine. (Ob postu, ki sem ga ravno zaključil, sem si želel zelenjavne sokove stiskati iz z njive prinešene zelenjave, a mi na žalost kljub maminemu vabilu nekako ni zneslo se za en teden preseliti k njej na podeželje.) Tudi sicer menim, da bi ta samooskrba najprej morala zajeti tako najbolj zainteresirane posameznike na ekotržnicah kot omenem vse vrtce, osnovne šole in bolnice. Nato pa počasi naprej. Če Prekmurke, ki ravnokar izgubljajo službe v Muri, svojo ekozelenjavo pripeljejo vsaj na ekotržnico v Maribor, bo pokupljena. V Ljubljani pa bo že razprodana (če je že kupna moč v Murski Soboti ta hip premajhna).

A se kaj dela na tem področju? Ja, seveda. Nikomur ni treba izumljati Amerike. Na delu so skupine, ki kopirajo francoske in avstrijske rešitve. Zagotavljajo promocijo eko in integralne pridelave in obenem popolno sledljivost. (Na vsaki polici je ime in priimek ter popoln naslov kmeta.) Obenem takšni marketi zbijajo trgovske marže in delujejo že v smislu socialnega podjetništva kot neke interesne zadruge.

Pridružite se valu! :-)

  • Share/Bookmark
 

25 odgovorov na “Žitnica civilizacije”

  1. pika  pravi:

    Podpišem. Le, da ne vem, kako se kmet sam tega ne spomni, in če ima slučajno na kmetiji toliko dela, da o tem nima časa razmišljati,ne vem, kaj počno Kmetijske svetovalnice (razen delitve subvencij) in lokalne skupnosti, da ne poskrbijo za takšne kmečke tržnice in enega (novo delovno mesto, morda??), ki bi kmetu prodal pripeljano zelenjavo. Najbrž pa na državni ravni tudi lahko kak tak krompir “obrodi”!

  2. Igor Đukanović  pravi:

    Na kmetijskih fakultetah šele nekaj zadnjih let poučujejo o integralni pridelavi (in delajo seminarske na mariborski eko-tržnici). Večina le malenkost starejših kmetijskih pospeševalcev nima pojma o eko-kmetovanju. Kako naj ga torej pospešujejo? Mi smo stoletja daleč od opevanega celoživljenjskega učenja. :(

  3. haber  pravi:

    Jangcekjang si črkoval pravilno, napako si naredil pri Evfratu.

  4. jin  pravi:

    Mislim, da brezmočnih subvencij, ki bodo doma pridelano eko zelenjavo dovolj pocenile, hkrati pa zagotavljale kmetom visok standard življenja, ne bomo prišli nikamor. Ljudje, se bojim, niso pripravljeni plačevati več, samo zato ker je iz naših krajev, tekmovati pa z velikimi, ni enostavno.

  5. Igor Đukanović  pravi:

    Jin, name je kot osnovnošolca naredilo vtis obiranje grozdja. Res so nekateri sošolci grdo delali z grozdjem (in ja gotovo smo si ga malo nesli mimo koša kar v usta :-) ), a dobili smo nekaj lepih delovnih navad in delali en dan v naravi. Spomnim se, da smo v šoli imeli nekajkrat takšne akcije.

    Ne vem, zakaj takšnih akcij ne bi bilo več tudi danes. Obenem pa ne vidim razloga, zakaj bi otroci šli pomagati velikim konvencionalnim pridelovalcem. Res je pri velikih pridelovalcih lažje organizirati obisk celega razreda otrok, a naj gre vsaj za integrirano pridelovano (ki bo upam kmalu že postala standard = minimum).

    Nekaj mojih kolegov že zdaj, zadnjih nekaj let, organizira obiske pri enem eko kmetu ob večjih kmečkih opravilih. Sami imajo en prijeten dan, ko se čutiš koristen, a obenem največ narediš prav zase, da ne potoneš v bolezen, ki bo baje kmalu v Sloveniji najbolj pogosta diagnoza – depresijo.

    Uh, baš sam se razpričao, :-) a nisam puno napričao. :(

    No, saj se ob priliki še beremo.

  6. opazovalec  pravi:

    depresija te pa daje, a ?

  7. nevenka nevenka  pravi:

    V čem je razlika med ekološko in bio pridelavo?

  8. AndrejM  pravi:

    Depresija, alkohol, negativizem…počasi postajajo sinonim za Slovenijo. Ko si omenil sistemsko reševanje problemov in svetovalce. Za božjo voljo, zakaj pa bi državni uradniki premaknili svoje debele riti, če jim to ni treba? Saj so za svoje sedenje na stolčkih tako zelo dobro plačani, torej, zakaj spremembe, kjer bi imeli samo veliko dela in sitnosti.
    Druga stvar je pa odločitev delavk (ne samo v Muri in Gorenju) naj gredo na svoje. In spet trčimo velikokrat v birokratske ovire, ki se jih ljudje bojijo. In raje ostanejo pri tistih borih fičnikih, kot pa da bi tvegali. Poleg tega je v Sloveniji splošna klima takšna, da ni naklonjena podjetnim. Če gledamo raziskave med mladimi, bi se jih največji del zaposlil v državnih službah (poleg tega, da bi bili zvezdniki takšne in drugačne sorte). In zopet smo pri družbeni klimi, ki se slabša ne iz leta v leto, pač pa iz meseca v mesec.

  9. nevenka nevenka  pravi:

    Podjetni bi že bili, delali ne bi vsi.
    Mi smo najbolj coprniška država v Evropi.
    Angleže in njihove duhce smo že davno pustili za seboj. To tudi nekaj pove o naši deželici.

  10. Igor Đukanović Igor Đukanović  pravi:

    Nevenka, ni razlike med eko, bio in organsko pridelavo. Babilonščina jezikov pač. Organsko je bolj anglosaksonskega izvora. V Sloveniji najbolj uporabljamo nemško varianto.

  11. nevenka nevenka  pravi:

    A tako, hvala. Sem mislila, da je kakšna razlika, ker je res toliko izrazov.

  12. Igor Đukanović Igor Đukanović  pravi:

    AndrejM, moja mama bi tvoj zadnji stavek prebrala v religioznem jeziku prakrščanske verske skupnosti Univerzalno življenje. Povedala bi kaj o zakonu vzroka in posledice in nakopičene karme, ki se v vse krajših intervalih naplavlja in čisti.

    Tudi jaz ji dam kar za prav. In res imaš prav. Klima v Sloveniji postaja vse bolj takšna, da tisti, ki hoče spremembe, mora potegniti cel vlak istomislečih za seboj. Vsi bi imeli spremembe, a vsi menimo, da nam jih je nekdo obljubil in čakamo, da ta nekdo drugi izpolni svojo obljubo in prišlepamo svoje debele riti v obliki še enega vagona na neskončno dolgo kompozicijo, ki je nobena lokomotiva ne zmore potegniti. Pa ne samo državni birokrati in ne samo would-be-a-star najstniki. Takšna je moja analiza stanja v Sloveniji. A ker sva jo oba izrekla zelo jasno in naglas, najbrž že več ni tako hudo. :-)

  13. Igor Đukanović Igor Đukanović  pravi:

    Nevenka, praviš coprniška država.

    Skozi zgodovino coprnice vedno potegnejo takratko. Na zabavah in v pustnih maskah izgledajo kot taboljše babe. Zgodovina pa uči, da je na stotisoče žensk s to diagnozo slabo končalo. Tako da blagor tistim, ki delajo domače naloge in ne gledajo risank o coprnicah. :-)

  14. Igor Đukanović Igor Đukanović  pravi:

    @ opazovalec pravi: 12.08.2010 ob 10:26

    Ja, pravilno si uganil. Ne še sam se ne zavedam, zakaj mi to poletje vse gre tako zelo zelo počasi od rok in se glavne letošnje naloge še sploh nisem lotil. Ja, bo držalo. Ne, ne muči me ne nespečnost ne črne misli, a sem rahlo depresiven. A ni panike. :-)

  15. Igor Đukanović Igor Đukanović  pravi:

    Uh, upam, da bom danes napisal vsaj en post, da bom potem lažje zaspal. Ni prijetno, če zvečer nimaš popolnoma ničesar za pokazati. :-)

    (Razen, da si napisal odgovore na nekaj dni stare poste. Odgovore, ki jih imaš v glavi že nekaj dni, a ne utegneš odtipkati. Ostane občutek kot ob vstopu v nepospravljeno stanovanje. Kako naj v takšnem začnem kaj podjetnega početi? A po drugi strani, če se lotim pospravljanja, pospravljam do noči. In spet nisem nič naredil na doktoratu. Niti d od doktorata… :( )

  16. Igor Đukanović  pravi:

    P.S. Kar malo muka mi je bilo, ko sem opazil, da imam veliko komentarjev na pred leti napisan post. Še svoje matematične članke stare nekaj let (iz katerih moram razpisati doktorat) včasih težko zastopim. Kaj sem hotel povedati ob novicah o težki usodi Murinih delavk pred letom dni? Beats me. Kar nekaj energije, da se poglobim v svoje lastne misli. In potem se kar ustrašim, ali je zraven kakšen poglobljen komentar. :(

  17. nevenka nevenka  pravi:

    Hotela sem sicer povedati, da se v kriznih časih ljudje zatekajo k stvarem daleč od logike in resnice in da ravno takrat, ko je najmanj treba, neproduktivne sfere najbolj cvetijo in vse možne nategovariante zlorabljajo stisko ljudi. In država seveda ne ukrene ničesar.
    To mi gre v smrček.

    Coprnice v tistem smislu, biti drugačen, po možnosti celo boljši…ja, te pa res hitro hudič vzame. Težko se je boriti proti navadnosti.

  18. Fabian Schultz  pravi:

    NajveÄjo degradacijo hrane je prinesel industrijski Äas. Ne gre le za problem kemizacije hrane. Industrijska hra­na postaja tudi vse bolj preÄišÄena in šele v zaÄetku sedem­desetih let dvajsetega stoletja je dr. Denis Burkitt iz Londona pr­vi opozoril, da je pomanjkanje vlaknin verjetno vzrok za vrsto bolezni prebavil. Saj potrebuje sodobna mešana hrana povpreÄno kar od 65 do 100 ur, da se izloÄi. Samo meso po­trebuje za to navadno veÄ kot 50 ur, ker pa ga nepravilno kombi­niramo z drugo hrano (npr. s škrobnatimi živili), se njegovo potovanje skozi organizem še zavleÄe. Hrana, ki vsebuje veliko vlaknin, potrebuje navadno za to pot bistveno manj Äasa: od 20 do 45 ur. To oÄitno še ne zagotav­lja, da se bo hrana prebavila v op­timalnem Äasu, v 24 urah. A tisti vegetarijanci, ki se ogibajo živi­lom iz bele moke, belemu slad­korju in jedo veÄ zelenjave, inte­gralnih žit in sadja, bogatega z vlakninami, imajo v tem oÄitno prednost pred mesojedci.

  19. Ivy Mckay  pravi:

    Če si ne moremo več privoščiti po 5 tablet MAP dnevno, je (po besedah dr. Luca-Morettija) bolje zmanjšati dozo na npr. 3 tablete dnevno, kot ga povsem opustiti. Tako bomo vzdrževali izboljšano stanje organizma. Našo 93-letno sorodnico je lani spomladi več mesecev mučilo kronično obolenje ledvic. Poleti je prišla k nam. Prvi dan je le s težavo in z našo pomočjo zmogla 3 stopnice pred hišnim pragom. Potem smo ji dajali dnevno po 5 tablet MAP ter mineralno-vitaminski napitek. Čez deset dni je šla sama, resda s palico v roki, na več kot kilometer dolg sprehod do cerkvice na bližnjem bregcu. MAP je uživala le nekaj tednov, potem pa pol leta nič. Ko se je pozimi vrnila k nam, je bila spet šibka. Tokrat smo ji dajali po 8 tablet dnevno. Že po nekaj dneh je dejala, da je bistveno krepkejša in nas razveseljuje z dobrim razpoloženjem.

  20. Igor Đukanović Igor Đukanović  pravi:

    Ivy, ne razumem, kaj želiš sporočiti. A se strinjam, da imaš vso pravico tako misliti. :-)

  21. Minnie J. Moses  pravi:

    Če preiskujemo ameriško prehrano, vidimo, da je zelo bogata z ogljikovimi hidrati z visokim glikemičnim indeksom (GI), hkrati pa je zelo malo vlaknin, ki so zelo pomembne za zatiranje občutka lakote in boljše izločanje blata ( defekacije ) in s tem čiščenje organizma. Vsebujejo tudi veliko vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni v prehrani. Stročnice pa celo znižujejo glikemični indeks zaužitih živil. Pred sto leti so jedli ravno veliko več zelenjave, jedli so manj prečiščeno moko in živila z nižjim glikemičnim indeksom, s čimer so zaužili tudi veliko vitaminov, mineralov in drugih potrebnih zdravih hranil. Prečiščena hrana je bila draga, tako so si jo privoščili le bogati, zato pa se je predvsem pri njih pojavljala debelost. Revni sloj Američanov kupuje le cenene pripravke iz nevarnih ogljikovih hidratov, ni pa osveščeno o kvaliteti in sestavi hrane ter posledicah takega življenja.

  22. Teddy Carlson  pravi:

    Če preiskujemo ameriško prehrano, vidimo, da je zelo bogata z ogljikovimi hidrati z visokim glikemičnim indeksom (GI), hkrati pa je zelo malo vlaknin, ki so zelo pomembne za zatiranje občutka lakote in boljše izločanje blata ( defekacije ) in s tem čiščenje organizma. Vsebujejo tudi veliko vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni v prehrani. Stročnice pa celo znižujejo glikemični indeks zaužitih živil. Pred sto leti so jedli ravno veliko več zelenjave, jedli so manj prečiščeno moko in živila z nižjim glikemičnim indeksom, s čimer so zaužili tudi veliko vitaminov, mineralov in drugih potrebnih zdravih hranil. Prečiščena hrana je bila draga, tako so si jo privoščili le bogati, zato pa se je predvsem pri njih pojavljala debelost. Revni sloj Američanov kupuje le cenene pripravke iz nevarnih ogljikovih hidratov, ni pa osveščeno o kvaliteti in sestavi hrane ter posledicah takega življenja.

  23. Alden B. Copeland  pravi:

    Že stoletja cenijo ljudje izredno hranljivost svežega sadja. Že majhne otroke navajamo, naj namesto s hamburgerjem, ocvrtim krompirčkom ali sladoledom potešijo majhno lakoto raje z jabolkom ali banano. Sadje ni samo bolj zdravo od prigrizka iz prodajalne s hitro prehrano, temveč povečuje čilost, ugodno vpliva na presnovo in je prvovrsten vir energije. Komaj katero naravno živilo vsebuje v svoji sestavi tako bogato mešanico vitaminov. Kdor redno uživa sadje, ve, da se počuti po kosu melone, pomaranči ali rezini ananasa prijetno osvežen.

  24. Dustin Hughes  pravi:

    Če preiskujemo ameriško prehrano, vidimo, da je zelo bogata z ogljikovimi hidrati z visokim glikemičnim indeksom (GI), hkrati pa je zelo malo vlaknin, ki so zelo pomembne za zatiranje občutka lakote in boljše izločanje blata ( defekacije ) in s tem čiščenje organizma. Vsebujejo tudi veliko vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni v prehrani. Stročnice pa celo znižujejo glikemični indeks zaužitih živil. Pred sto leti so jedli ravno veliko več zelenjave, jedli so manj prečiščeno moko in živila z nižjim glikemičnim indeksom, s čimer so zaužili tudi veliko vitaminov, mineralov in drugih potrebnih zdravih hranil. Prečiščena hrana je bila draga, tako so si jo privoščili le bogati, zato pa se je predvsem pri njih pojavljala debelost. Revni sloj Američanov kupuje le cenene pripravke iz nevarnih ogljikovih hidratov, ni pa osveščeno o kvaliteti in sestavi hrane ter posledicah takega življenja.

  25. Bobbi Benjamin  pravi:

    Če preiskujemo ameriško prehrano, vidimo, da je zelo bogata z ogljikovimi hidrati z visokim glikemičnim indeksom (GI), hkrati pa je zelo malo vlaknin, ki so zelo pomembne za zatiranje občutka lakote in boljše izločanje blata ( defekacije ) in s tem čiščenje organizma. Vsebujejo tudi veliko vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni v prehrani. Stročnice pa celo znižujejo glikemični indeks zaužitih živil. Pred sto leti so jedli ravno veliko več zelenjave, jedli so manj prečiščeno moko in živila z nižjim glikemičnim indeksom, s čimer so zaužili tudi veliko vitaminov, mineralov in drugih potrebnih zdravih hranil. Prečiščena hrana je bila draga, tako so si jo privoščili le bogati, zato pa se je predvsem pri njih pojavljala debelost. Revni sloj Američanov kupuje le cenene pripravke iz nevarnih ogljikovih hidratov, ni pa osveščeno o kvaliteti in sestavi hrane ter posledicah takega življenja.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !